Da bi razumeli, kaj piškotki počnejo in kaj pravzaprav so, poglejmo v same začetke brskanja po spletu. Internet je računalniško omrežje (povezan sistem računalnikov), na katerem gostuje veliko število dokumentov.
Da lahko te dokumente pregledujemo, potrebujemo brskalnik – te poznamo vsi: Chrome, Opera, Safari, Brave, Mozilla, Edge. Omeniti moramo brskalnik, ki je utiral pot brskanju, kot smo ga vajeni danes, to je Netscape. Ustanovljen je bil leta 1994, ravno v tem letu pa je iz potrebe po vzdrževanju spletne trgovine nastal tudi zloglasni »piškotek«.
Prav ste prebrali, na spletu so prodajali že leta 1994! Pa vi? Še ne?
Problem, ki so ga želeli rešiti, je sledeč. Lastnik spletne trgovine ni želel shraniti vseh podatkov iz spletne košarice na svojem serverju (spletni strani), pač pa je podatke želel shraniti na računalniku uporabnika, dokler ta ni opravil nakupa. Razlog je bil preprost – če serverju ni potrebno shranjevati vseh podatkov nakupa za vsakega obiskovalca posebej, bo lastnik trgovine prihranil pri prostoru in hitrosti delovanja serverja – stroški bodo zato nižji! Odlična ideja!
Pojavil pa se je še drug problem. Oglejmo si primer v praksi in si zamislimo naslednji scenarij. Obiščemo spletno stran, ki od nas zahteva prijavo z uporabniških imenom in geslom. Ko vpišemo podatke, jih naš brskalnik pošlje v server (spletno stran), ki jih nato preveri. Če so podatki pravi, nam vrne potrditev in dovoli vstop v spletno stran.
Dobro je vedeti, da je protokol (komunikacija), preko katerega se pogovarjamo na spletu in ga imenujemo »http«, brez spomina. Da, prav ste prebrali – je kot zlata ribica. To pomeni, da je vsaka zahteva od brskalnika do serverja neodvisna od prejšnje zahteve. Da to prenesemo v bolj razumljiv jezik:
Brskalnik: “Dober dan, jaz sem Janez Novak.”
Server: “Dober dan, g. Novak, kako vam lahko pomagam?”
Brskalnik: “Zanima me, koliko stane hladilnik.”
Server: “Oprostite, kdo ste vi?”
Server je pozabil, s kom se pogovarja!
Kot si lahko predstavljate, je to za uporabnike (nas) zelo neuporabno, zato tu nastopi »piškotek«!
Pojdimo ponovno skozi scenarij, a tokrat s piškotkom!
Ko vpišemo podatke (uporabniško ime in geslo), naš brskalnik pošlje te podatke v server (spletno stran), da jih preveri. Ko server odobri dostop, nam tokrat ne pošlje samo potrditve (da so podatki pravi), temveč zraven pošlje še »piškotek«, ki ga brskalnik nato shrani na naš računalnik. Brskalnik bo ob komunikaciji v prihodnje ta »piškotek« vedno poslal serverju, da bo ta vedel, s kom se pogovarja. Piškotek je pravzaprav le niz unikatnih številk in znakov, ki jih je ustvaril server, da loči med posameznimi uporabniki in nas ohranja »prijavljene« v spletno stran ter obenem shrani naše nastavitve in pretekle interakcije s spletno stranjo. Kot lahko ugotovite, nam to močno olajša brskanje po spletu, ravno zato pa so »piškotki« zelo uporabni.
Piškotki imajo tudi svoje omejitve; omenimo predvsem število piškotkov, ki jih server lahko posreduje, in njihovo velikost. Največjo omejitev, če lahko temu tako rečemo, pa predstavlja dejstvo, da piškotek lahko prebere le server (spletna stran), ki nam je piškotek prvotno poslala.
Ravno zaradi te lastnosti se oglaševalci borimo za vašo pozornost na različnih platformah!
