Ko govorimo o pisni komunikaciji, je nadvse pomembno, da poznamo in upoštevamo slovnična pravila. Pogoste slovnične napake zelo negativno vplivajo na naš ugled, v najslabšem primeru pa nas lahko tudi stanejo posla.
V prejšnjih zapisih smo si pogledali, kako pripraviti sporočilo za javnost, danes pa si bomo ogledali nekaj najpogostejših napak v pisnih besedilih. Včasih jo uporabimo prevečkrat ali jo postavimo na napačno mesto, včasih bi jo morali zapisati, pa je ne. Ste ob tem pomislili na vejico? Prav imate! Vejica je ločilo, ki nam zagotovo povzroča največ sivih las. Poglejmo si nekaj primerov.
Kljub zapletom, smo dogodek uspešno izpeljali.
V primerih, ko je na začetku stavka prislovno določilo, je vejica običajno odveč.
Pri postavljanju vejice pred veznikom “in” pogosto pomislimo na osnovnošolsko pravilo, ki pravi, da vejice v tem primeru ne postavljamo. Pa to drži? To pravilo raje odmislimo, saj ni neobičajno, da pred veznikom “in” stoji vejica. Zapišemo jo npr. pri vrinjenih stavkih. Še namig glede vrinjenih stavkov: če povedi ta stavek odvzamemo in je še vedno razumljiva, gre navadno za vrinjen stavek.
Kupil je knjigo o komuniciranju, ki mu jo je priporočil prijatelj, in pisalo.
Zapomnili smo si tudi pravilo: “Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.” Pozorni moramo biti pri večbesednih veznikih, v teh primerih namreč vejice ne postavljamo.
Napačno postavljene vejice nam lahko precej otežijo razumevanje besedila, v nekaterih primerih pa lahko napačno postavljena vejica celo spremeni pomen povedi.
Za postavljanje vejic obstaja nemalo pravil, izjem, posebnosti, pri izbiri ustreznega predloga pa na srečo ni tako. Če stavek preberemo na glas, bomo dilemo med “s” in “z” hitro razrešili, lahko pa si zapomnimo preprosto pravilo.
Ta suhi škafec pušča.
Pred vsemi soglasniki v tej povedi uporabimo predlog “s”, pred ostalimi pa “z”.
Potrebujete strokovnjaka za digitalni marketing, z katerim bo vaš posel zares zaživel?
Kako pa je z velikimi začetnicami? Pri zapisovanju imen nimamo težav z veliko začetnico, napake se pogosteje pojavljajo npr. pri zapisovanju pridevnikov na -ski, -ški.
V Sloveniji, kjer je uradni jezik slovenščina, prebivalci pa Slovenci, te skoraj nihče ne bo razumel, če boš govoril portugalsko.
Čeprav se nam mogoče zdi, da velike in male začetnice obvladamo, ne škodi, če vsake toliko časa obnovimo svoje znanje. Moramo se zavedati, da je jezik živ, zato tudi pravopisna pravila niso vedno enoznačna. Če se znajdemo v dilemi, lahko odgovore poiščemo tudi na spletu, pobrskamo po slovarskem portalu Fran ali pa pregledamo vsebine v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer na konkretna vprašanja odgovarjajo strokovnjaki.
Prav je, da pri pripravi besedil upoštevamo pravopisna in slovnična pravila ter da nismo površni. Tudi to namreč odraža kakovost našega podjetja. Pravilno postavljanje vejic in uporaba velikih začetnic sta seveda samo kapljici v morju pravopisnih pravil. Naše besedilo mora biti tudi slogovno ustrezno, poleg tega pa ga moramo pripraviti tako, da bo doseglo svoj namen.
